Statut

KOŠARSKI ŠTATUT

Članek 1.

Smo se kakti „Hajdina“ registrerali, ali mi smo praf zapraf Udruga kočenskih i zbeljefskih košaruf.

Članek 2.

Košar se za sem svojim i s tiem kaj je Kočenec ili Zbeljevec mora štimati, a če je s kojega druguga kraja unda za svojim kroujum i svojim korejem. S tuđega pak se nesme norca delati.

Članek 3.

Košar se ne sme norca delati niti za svojega liepuga kajkafskuga kočenskoga govora nek muora dumuoču starinsku rieč čuvati, i saku za koju zgledi da bi se puzobiti mogla, na papera ili cedeja zapisati.

Članek 4.

Niti jeden košar se ne sme z dinstane hajdinske kaše, z hajdinskih žgounci, z hajdinskuga kruha, z hajdinske zljefke, z hajdinske gibanice, a poprem ne z čurki i s koščičjaka zmrčkovati.

Članek 5.

Košar ne sme biti poteplivi, nek skrben i na hasen svoji i cieli košarski družini.

Članek 6.

Košar mora biti fleten pre deli i skromen pre jeli.

Članek 7.

Košar mora znati kaj je pikec, a kaj bobina, i po stopi se mora nafčiti dukati i s koritom lužđije od zrja na vetru pohati.

Članek 8.

Košar mora čuvati sako zrno našega dumuočega semena, na primer od mrkve, petrožula, repe i dej Božek hajdinskoga se našlo. Če ima takvo seme košarski udrugi to mora prejaviti i dve tri zrne dati. Takaj treba čuvati starinske bilke, na primer store sourte jabuki i hruški.

Košar ne sme smetje f putoke i v Meriče hitati.

Članak 9.

Saki košar mora dobro znati z mericum ili pljehanjekum prevurjati i če mu se koji pout naoupak zamekne to nesme nišče premetiti.

To je dopuščeno samo za šegu tirati, a praf zapraf se mušteriji moura kak Bok zapoveda mera složiti.

Članek 10.

Košar ne sme nikumu za niš jolen biti, a za svojim pak delum na štimu sem Kočenima i Zbeljavi, našemu drougumu Vorušu i cieli hrvatski dumuvini.